Sedanja župnijska cerkev Marije Vnebovzete, ki je bila posvečena 10. novembra 1493, kakor nam poroča koprski škof Paolo Naldini, je bila ca.najstarejsa5 metrov krajša in je namesto zvonika imela dva zvonova v zvončnici – preslici nad glavnim, južnim vhodom. Risba iz kapiteljskega arhiva na škofiji v Kopru jo upodablja z dvema vhodoma (na jugu in zahodu). Sedanji zvonik so zgradili leta 1841 z denarjem občine dekani. Tedaj so tudi podaljšali cerkev in postavili sedanjo vhodno fasado. Naldini poroča, da je okrog leta 1700 bil v cerkvi čudovito izrezljan pozlačen glavni oltar s podobo (verjetno gre za kipe) Matere božje med podobama Janeza Krstnika in apostola Andreja. Poleg tega so bili še štirje stranski oltarji s podobami svetnikov, ki si jih je ljudstvo izbralo za pomoč ob času kuge ali kakih drugih nesreč. Ti so bili posvečeni Sv. Rešnjemu Telesu, Brezmadežni, sv. Boštjanu in Roku. Slika iz leta 1966
V 20. stol. sta bila le dva stranska oltarja: levi posvečen Rožnovenski Materi božji, zavetnici dekliške Marijine družbe (danes Srca Jezusovega) in desni Stanislavu Kostki, zavezniku fantovske Marijine družbe.
Kot drugje v Istri, kjer je bilo večinsko slovansko prebivalstvo, so tudi v Dekanih duhovniki opravljali slovansko bogoslužje in uporabljali pri tem glagolski misal (mašno knjigo). Po tridentinskem koncilu(16. stol.) so začeli zopet uvajati latinsko bogoslužje, toda še leta 1753 je škof Giovanni B. Sandi ob vizitaciji v Dekanih ukazal, naj župnik nabavi latinske mašne knjige in iz njih »bere mašo«. Okrog cerkve je bilo pokopališče, ki je bilo sčasoma premajhno in zato opuščeno in preneseno na sedanjo lokacijo. Na sedanjem pokopališču so zgradili v severo-vzhodnem vogalu kapelo – mrtvašnico in na sredini vzhodnega zidu kapelo Žalostne matere božje. Pri zaselku Svete Nedelje je stala podružnica cerkve s podobo sv. Andreja in Leonarda, ki podpirata razpelo z Jezusom (zato ime Sv. Nedelja – S. Domenica: Dominus = Gospod).

Slika iz leta 1965
Slika cerkve iz leta 1965.